Papež Frančišek: Proti kazenskemu populizmu

Foto: ctv.va.

Foto: ctv.va.

V četrtek, 23. oktobra 2014, je papež Frančišek pozval vse ljudi dobre volje k prizadevanju za odpravo smrtne kazni ‘v vseh oblikah’ in za izboljšavo zaporskih razmer. Papež je v polurnem nagovoru predstavnikom Mednarodne zveze za kazensko pravo poudaril, da mora izvrševanje kazenskih sankcij vedno spoštovati človekovo dostojanstvo. Pri tem je dosmrtno kazen zapora primerjal s ‘prikrito smrtno kaznijo’, zaradi česar jo je tudi odpravil iz Vatikanskega kazenskega zakonika. Papež je obsodil različne oblike ‘krutega, nečloveškega in poniževalnega kaznovanja,’ med katerimi je izpostavil najvišje varovane zapore, ki jih je označil za ‘obliko mučenja’.

Različne oblike smrtne kazni

Med nagovorom je papež prosto komentiral tudi vlogo medijev in politike, ki prepogosto spodbujajo ‘nasilje, zasebne in javne izraze maščevanja’, ki vedno išče grešnega kozla. Spomnil je na obsodbo smrtne kazni, ki jo je najti v Katekizmu Katoliške cerkve, tovrstne usmrtitve je poimenoval ‘premišljene umore’ pod zaščito zakona.

»Vsi kristjani in ljudje dobre volje so danes poklicani, da se borijo za odpravo smrtne kazni, naj si bo legalna ali ilegalna, v vseh njenih oblikah. Pa tudi za izboljšanje zaporskih pogojev in za spoštovanje človeškega dostojanstva vseh, ki jim je odvzeta svoboda.«

Oslabela razprava o uporabi alternativnih oblik zaporni kazni

Papež Frančišek je izrazil kritiko proti vsem oblikam kriminalitete, ki spodkopava človeško dostojanstvo. Spodkopavanje človeškega dostojanstva pa se dogaja celo znotraj kazenskopravnega sistema, ki dostojanstvo prepogosto zanemarja pri izvrševanju kazenskega prava. »V zadnjih desetletjih,« je dejal papež, »narašča prepričanje, da je mogoče s kaznovanjem rešiti različne in raznolike socialne probleme. To je tako kot da bi za različne bolezni predpisali eno in isto zdravilo.« Ta pojav je papež opisal kot ‘kazenski populizem’.

Kazenski sistem nima samo funkcije sankcioniranja, ampak se nanaša na področje svobode in pravic oseb, predvsem tistih najšibkejših, z namenom preventive, katere učinkovitosti pa do zdaj ni bilo mogoče preveriti niti glede največjih kazni, kot je smrtna kazen. »Obstaja nevarnost, da bi izgubili občutek za sorazmernost kaznovanja, ki zgodovinsko izraža lestvico norm v državi. Oslabljen je koncept kazenskega prava in izvrševanja sankcij kot ‘ultima ratio’, zadnje metode pri obravnavi resnih hudodelstev proti posameznikom in skupnemu dobremu. Prav tako je oslabela razprava o uporabi alternativnih oblik zaporni kazni.«

Izolacija kot oblika mučenja

Papež je opozoril na nemogoče razmere, ki jih po svetu trpijo priprti »pogosto zaradi neučinkovitosti kazenskega sistema, pomanjkanja infrastrukture ali primernega načrtovanja, prav tako pa v številnih primerih samovoljnega in krutega izvrševanja moči nad osebami, ki jim je bila začasno odvzeta svoboda.«

Posebej je papež izpostavil izolacijo v najvišje varovanih zaporih, ki povzročajo ‘duševno in fizično’ trpljenje’ in ‘spodbujajo nagnjenost k samomoru’. »To je ‘dodatek’ k bolečini stiske prikrajšanosti svobode. Na ta način se mučenje ne uporablja le v ilegalnih centrih za pridržanje ali modernih koncentracijskih taboriščih, marveč tudi v zaporih, v rehabilitacijskih centrih za mladoletne, v psihiatričnih bolnicah, na policijskih postajah in v drugih ustanovah za pridržanje in kaznovanje.« Papež spodbuja naj bo mladoletnim, starejšim, bolnim, nosečim in gibalno oviranim osebam ter edinim skrbnikom mladoletnih in invalidnih oseb zaporna kazen prizanešena.

Trgovanje z ljudmi in korupcija ali ko se ujamejo samo male ribe

V nadaljevanju je papež Frančišek spregovoril o nekaterih oblikah kriminala, kot sta trgovina z ljudmi in korupcija. Suženjstvo, vključno s trgovino z ljudmi, je zločin proti človeštvu tako po mednarodnem pravu kot zakonodajah mnogih držav. V primerih, ko nekdo, ki bi moral ščititi osebe in zagotoviti njihovo svobodo, postane soudeležen v trgovini z ljudmi, so države odgovorne pred svojimi državljani in pred mednarodno skupnostjo. Papež je izpostavil, da milijarda oseb danes živi v skrajni revščini, število oseb, ki živijo v državah v konfliktu, pa vedno bolj narašča. Samo v letu 2012 je zaradi nasilja ali preganjanj bilo prisiljenih bežati 45 milijonov ljudi. 70 odstotkov teh je žensk.

Glede korupcije je med drugim zatrdil, da je kazensko sankcioniranje selektivno. Je kot mreža, ki ujame samo majhne ribe, medtem ko velike osvobodi v morje. Resneje je treba zasledovati tiste oblike korupcije, ki povzročajo veliko družbeno škodo tako na ekonomski kot socialni ravni, ter vsako obliko oviranja izvrševanja pravičnosti, s čimer se želi doseči nekaznovanost za lastne napake ali napake drugih.

Načelo človeškega dostojanstva

Papež Frančišek je zaključil s spodbudo k previdnosti kot načelu pri izvrševanju kazenskih sankcij. »Spoštovanje človeškega dostojanstva naj ne omejuje zgolj samovoljnosti in ekscesov državnih uslužbencev, marveč naj deluje tudi kot orientacija pri pregonu in preprečevanju vedenja, ki predstavlja resen napad na dostojanstvo in integriteto človeške osebe.«

Vir: Radio Vatikan.

Poročilu o dogodku lahko prisluhnete tudi na povezavi.