O ‘reševanju’ članov tolp z ulic
Jezuitski duhovnik Greg Boyle deluje med cestnimi tolpami v Los Angelesu in je ustanovitelj Homeboy Industries, nevladne pastoralne organizacije za podporo nekdanjim, pretežno hispanskim, članom tolp. Homeboy Industries je bila ustanovljena leta 2001, z začetki v letu 1992, po znanih rasnih nemirih, ko je Greg Boyle ustanovil prvo pekarno, z namenom spraviti člane tolp z ulic. Pred tem je poučeval na Loyola High School in delal med krščanskimi bazičnimi skupnostmi v Boliviji. Deloval je tudi kot zaporniški duhovnik v Islas Marias v Mehiki in Folsom Prison v ZDA. Je znan govorec in pisec knjig, v intervjuju za ameriško revijo America pa je s Seanom Salai spregovoril o svojem delu med člani tolp.
Med člani tolp v Los Angelesu ste zdaj že več kot tri desetletja. Kako se je vaše delo med njimi spreminjalo skozi vsa ta leta?
V prvih letih sem se posvečal osmim tolpam, ki so se v moji župniji bojevale med seboj. Tedaj sem delal s ‘tolpami’, ne toliko s ‘člani tolp’. Posredoval sem pri sklepanju premirij in ustavitvah ognja, mirovnih dogovorih. Tedaj se mi je to zdelo smiselno. Čeprav vsega tega danes ne obžalujem, tega ne bi nikoli več ponavljal. Če delaš s tolpami, jim tako dodajaš kisik za njihovo delovanje. To ni dobro. Prav tako pa s tem ustvarjaš romantično podobo o tolpah, kot da so nekje iz Bližnjega vzhoda ali iz Severne Irske. Niso. Danes v Homeboy Industries pravimo, da ne delamo s tolpami, ampak delamo s člani tolp.
Kako je vaša katoliška vera vplivala na delo s člani tolp?
V 30 letih sem moral pokopati 194 mladih ljudi, ki so umrli zaradi nasilja tolp. To so bili otroci in otroci otrok, ki sem jih imel rad. Ljudje me vedno sprašujejo ali takšne stvari mojo vero postavljajo pod vprašaj. Stalno me to sprašujejo, ne vem, zakaj. Vse te smrti in povezano žalovanje so oblikovali mojo vero, ne pa je omajali. Bog stoji z nami in Božje srce je zlomljeno zaradi identičnih stvari, ki zlomijo naša srca. Če bi bila smrt najhujša stvar, ki se nam lahko zgodi, bi se morda še prebili. Hujše od smrti je, če ne vemo, kdo smo v resnici, kaj je imel Bog zares v mislih, ko nas je ustvaril. Moja vera je močnejša, ker sem spoznal na tisoče članov tolp, ki so blagoslov za moje življenje.
Kje v svojem služenju najbolj jasno odkrivate Boga?
Naše poslanstvo ni, da bi reševali, popravljali ali varovali ljudi. Srce našega služenja je v sprejemanju ljudi, da z njimi stopamo v izbrano vzajemnost, ki nam jo je Bog namenil. Reševanje življenj je naloga reševalnih postaj. Neki iskren sodelavec, ki prav tako dela s člani tolp, me je enkrat vprašal: »Kako jih dosežeš?«. Odgovoril sem mu: »Za začetek, ne poskušaj jih več doseči. Ali jim pustiš, da TEBE dosežejo?« To je bistvo našega služenja, da s poslušanjem, sprejemanjem in odprtostjo opolnomočimo ljudi. Moje življenje je vsak dan znova rešeno v stiku s temi ljudmi, ki so na obrobju. In ne bo nastopil dan, ko bi bil sam bolj plemenit, bolj pogumen ali bližje Bogu, kot so ti ljudje.
Kaj vam je v vašem služenju v največjo uteho?
Ko se moji bratje zavedajo, da so OK in da jih Bog, ki ima preveč polne roke dela, da bi ga lahko kako razočarali, zares ljubi.
Kaj je največje breme pri vašem služenju?
Zagotavljanje plač zaposlenih na vsakih štirinajst dni.
Kako premagujete sovraštvo, ki jih člani tolp čutijo do svojih sovražnikov?
Človeška bitja ne zmorejo demonizirati ljudi, ki jih zares poznajo. Spravite skupaj sovražnike, npr. s peko kruha in ne bodo mogli dolgo vzdrževati sovraštva. Nemogoče.
Velikokrat rečete, da »nič ne ustavi krogle iz pištole kot služba«. Zakaj so službe tako pomembne pri poti katoličanov z ulic in njihovem aktivnem udejstvovanju v veri?
Božje upanje je, da bi bilo njegovo veselje v nas in da bi bilo to veselje popolno. To si Bog želi za vse (ne samo za katoličane). Ampak ljudje morajo nahraniti svoje otroke in plačevati najemnine. In verni ljudje ne smejo mirovati, dokler naši bratje in sestre prav tega ne zmorejo uresničiti.
Med vašimi dejavnostmi v Homeboy Industries so tudi odstranjevanje tatujev s simboli tolp in podpora ljudem pri premagovanju odvisnosti od drog. Kako takšni tatuji in droge vplivajo na življenja v vaših soseskah?
Tatuji so velika ovira pri iskanju zaposlitve. Večine napak ne moremo izbrisati, ampak tatuje lahko. Člani tolp raje uporabljajo droge in alkohol z namenom samozdravljenja, kot da bi se soočili s svojo temno preteklostjo. Homeboy Industries jim pomaga pri tej preobrazbi, pri zdravljenju in popravi napačnih navezanosti, brez da bi se pri tem posluževali nadomestnih substanc.
Ena največjih ovir pri odhodu z ulice so za mnoge ljudi droge, ki otopijo čustva in oslepijo pogled na težko situacijo. Kako pri vas pomagate pri premagovanju fizične odvisnosti od drog in kako pri iskanju boljšega načina soočanja s trpljenjem v vsakdanjem življenju?
Ljubezen je odgovor. Skupnost je lokacija. Občutljivost je metodologija.
V Koloradu je marihuana sedaj legalno dostopna. Kako vi gledate na poskuse legalizacije trave in drugih t.i. rekreativnih drog?
Mislim, da bi bilo koristno marihuano obravnavati tako kot alkohol.
Nasilje je še ena vrsta odvisnosti, ki ljudi zaslepi pred ljubeznijo, ki so jo deležni od Boga in bližnjega. Kakšno perspektivo daje katoliška vera pri soočanju z nasiljem?
Potrebno si je postaviti vprašanje: Kakšen jezik takšno vedenje izraža? Nasilje namreč ni določeno obnašanje, ampak je določen jezik. Jezik obupa, travmatiziranosti ali psihične bolezni.
Kaj lahko katoličani in drugi ljudje dobre volje storijo v podporo brezdomcem, članom tolp in drugim odrinjenim članom družbe, da bi ti lahko odkrili Božjo ljubezen v svojih življenjih?
‘Pojavite se’ med njimi in se učite od njih.
Kaj je vaše upanje za prihodnost?
Da bi lahko finančno podpirali, kar počnemo.