Sij skozi nas
Iz svojih srednješolskih let se spominjam, kako sem večkrat šel v prazno škofjeloško cerkev in se preprosto usedel med klopi. Nekajkrat je do mene prišel domači župnik in me ogovoril z vprašanjem: »Se malo sončiš?« Takrat sem mislil, da se šali. Šele kasneje sem dojel, da sem sedel pred tabernakljem in da je župnik imel v mislih sončenje v žarkih, ki so prihajali od Jezusa iz tabernaklja in na svoj način puščajo sled na človeku.
»Stati v luči« je naslov letošnjega tedna zaporov, povzet po prvem berilu Božje besede za 33. navadno nedeljo iz knjige preroka Malahija (Mal 3,19–20). Teden zaporov se odvija vsako leto na mednarodni ravni, ko se spominjamo vseh skupin ljudi, ki se jih zapor dotika na kakršenkoli način. Božja beseda nas spodbuja, da ostajamo »v soncu pravičnosti«, v njegovih žarkih, ki zdravijo in odpuščajo, ki nas osvobajajo.
Ko sem deloval v rimskem zaporu Rebibbia, sem bil nekaj časa tudi pri očetih Misijonarjih ljubezni, eni od moških vej, ki jih je soustanovila blažena mati Terezija. Močno me je zaznamovala molitev, ki smo jo dnevno molili v kapeli pred Najsvetejšim: »Sij skozi nas in bodi tako v nas, da bo vsaka duša (človek), ki bo prišla z nami v stik, začutila sijaj tvoje ljubezni.«
V Gospodovi luči ne stojim samo zato, da ta ozdravlja mojo ranjenost in mi odpušča grehe, ampak da me napolnjuje, da lahko drugi ljudje v mojem življenju: zaprte osebe, žrtve kaznivih dejanj, delavci v zaporu, prostovoljci in družinski člani, doživijo del Jezusove navzočnosti.
Robert Friškovec, zaporniški vikar
Razmišljanje objavljeno v novembrski številki revije Magnifikat ob priložnosti tedna zaporov 2013.