Ljubljana, MZZ. Mladika in Licej. Foto: Tamino Petelinsek/STA

Objavljamo priporočila Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) v primeru, da je med vašim bivanjem zoper vas odrejen pripor ali ste pravnomočno obsojeni na kazen zapora.

1. Pripor/zapor

Če je med vašim bivanjem v tujini zoper vas odrejen pripor, vztrajajte pri svoji pravici, da o tem obvestijo pristojno diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije (v skladu s 36. členom Dunajske konvencije o konzularnih odnosih).

Predstavnik Republike Slovenije bo z vami vzpostavil stik in vam pojasnil podrobnosti o sodnih postopkih in pridobitvi pravnega zastopnika ter vam pomagal v skladu s svojimi pooblastili in možnostmi. V primeru, da v državi, kjer ste priprti ni diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije, lahko zahtevate, da se obvesti katero od držav članic Evropske unije ali častnega konzula Republike Slovenije – v kolikor je v državi. Tako bo obveščen Konzularni sektor Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije in/oz. najbližje diplomatsko konzularni predstavništvo Republike Slovenije.

Konzul za vas ne more položiti varščine ali vas pravno zastopati. Niti diplomatsko konzularno predstavništvo niti Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije ne moreta izposlovati izpustitve iz pripora/zapora ali omilitev kazni. Lahko se vam posreduje seznam odvetnikov (vendar se za njihovo strokovno delo ne odgovarja) ter se vam razloži kakšni so pravni postopki v državi, kjer se nahajate. Na vašo željo lahko konzul obvesti vaše sorodnike ali prijatelje in vam posreduje njihovo pošto ali nakazan denar (v skladu z 36. členom Dunajske konvencije o konzularnih odnosih).

2. Zapor/Transfer

V kolikor pa ste med vašim bivanjem v tujini pravnomočno obsojeni na kazen zapora, imate, v kolikor je ta država podpisnica Konvencije Sveta Evrope o transferju obsojenih oseb (Konvencija) , možnost zaprositi za prenos izvršitve kazni (transfer) v Republiko Slovenijo. Prenos izvršitve kazni (transfer) pomeni, da se prestajanje kazni nadaljuje v zavodih za prestajanje kazni zapora Republike Slovenije.

Prenos izvršitve kazni (transfer) med Republiko Slovenijo in državo izreka kazni poteka skladno z določili Konvencije in notranjo zakonodajo obeh držav.

Pogoji za transfer

Skladno s Konvencijo je potrebno:

• da obsojena oseba izrazi željo za premestitev oziroma privoli v transfer,

• da je državljan Republike Slovenije,

• da je sodba, s katero je bila obsojena v drugi državi pogodbenici, pravnomočna

• da je kazen, ki jo še mora prestati, daljša od šestih mesecev.

Kdo lahko zaprosi za transfer

Prošnjo za transfer obsojene osebe lahko poda:

• obsojena oseba (v kolikor prošnjo poda obsojena oseba sama, se šteje, da je s tem podala svoje soglasje k transferju),

• njeni sorodniki,

• partnerji,

• zakoniti zastopniki ali pooblaščenci.

Nadaljnji postopek

Po prejemu prošnje za prenos izvršitve kazni Ministrstvo za pravosodje RS po uradni poti zaprosi za potrdilo o državljanstvu Ministrstvo za notranje zadeve RS. Po prejemu potrdila skupaj s prošnjo o prenosu izvršitve kazni Ministrstvo za zunanje zadeve RS le-to posreduje pristojnemu ministrstvu v državi izreka kazni, ki mora Ministrstvo za pravosodje RS, v kolikor se s transferjem obsojene osebe strinja, poslati dokumentacijo skladno z drugim odstavkom 6. člena Konvencije.

Po prejemu zgoraj omenjene dokumentacije s strani pristojnega ministrstva države izreka kazni, se le-ta posreduje krajevno pristojnemu okrožnemu sodišču v Republiki Sloveniji. Za izvedbo postopka prenosa izvršitve kazni v Republiko Slovenijo mora sodišče v Republiki Sloveniji, skladno s 517. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 8/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 14/2007), priznati tujo sodno odločbo.

Sodišče v Republiki Sloveniji izvrši pravnomočno sodbo glede sankcije, ki jo je izreklo tuje sodišče, tako, da skladno z drugim odstavkom 517. člena Zakona o kazenskem postopku Republike Slovenije izreče sankcijo po kazenski zakonodaji Republike Slovenije. Izvršitev tuje sodbe zahteva njeno nadomestitev z domačo sodbo, s katero se v tujini izrečena kazenska sankcija prilagodi sankciji, ki je za enako kaznivo dejanje določena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije .

Sodišče Republike Slovenije ne spozna obsojenca za krivega in tudi sicer ne spreminja izreka tuje sodbe, saj ne ugotavlja dejanskega stanja. Kazenska sankcija, ki je tako izrečena v sodbi sodišča Republike Slovenije, ne sme biti strožja od sankcije v tuji sodbi in praviloma tudi ne milejša, razen če je bila s tujo sodbo izrečena sankcija, ki je domača zakonodaja ne pozna, ali je bila izrečena kazen prek posebnega maksimuma kazni za to kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije.

Po dosedanjih izkušnjah so sodišča v Republiki Sloveniji v praksi v večini primerov izrekala sankcije, ki so bile po času trajanja enake sankcijam, ki so jih izrekla tuja sodišča, razen v primerih, ko so izrečene sankcije tujih sodišč presegale najvišje zagrožene kazni, predpisane v notranji zakonodaji Republike Slovenije za posamezna kazniva dejanja, ali pa narava sankcije, predpisane v notranji zakonodaji RS, ni bila enaka sankciji, ki jo je izreklo tuje sodišče.

Po izdaji sodbe pristojnega sodišča v Republiki Sloveniji, je potrebno le-to vročiti obsojencu v državo izreka kazni, da sodba skladno z zakonodajo Republike Slovenije postane pravnomočna.

Prestajanje kazni v Republiki Sloveniji

Po pravnomočnosti sodbe slovenskega sodišča in po dejanskem transferju obsojenca v Republiko Slovenijo, le-ta prestaja kazen na podlagi notranje zakonodaje Republike Slovenije.

Več: Ministrstvo za zunanje zadeve