Jean-Philippe Chauveau – čez dan v zaporu, ponoči med prostitutkami
Jean-Philippe Chauveau je 65-letni duhovnik, redovnik, ki je čez dan svoje poslanstvo izvrševal v zaporu, nočno službo pa opravljal v avtodomu med prostitutkami v pariškem Bulonjskem gozdu. Francoski pater, član skupnosti sv. Janeza, je na povabilo Založbe Emanuel ob izidu njegove pretresljive življenjske zgodbe Duhovnik med prostitutkami gostoval v Sloveniji. Več kot dvesto obiskovalcev je v Mestni knjižnici Kranj prisluhnilo pogovoru z Robertom Friškovcem, ki ga je prevajala Katarina Čobec. Pater je kljub neznanju jezika s številnimi obiskovalci znal vzpostaviti osebni stik in mimogrede komu pomahal.
Jean-Philippe je do svoje štirinajstega leta starosti v družini doživel veliko nasilja, doživel je tudi spolno zlorabo očetovega sodelavca. Tedaj je iskal ljubezen, do katere ima vsak otrok pravico in danes lahko s to rano lažje sprejema ljudi, ki prav tako iščejo ljubezen. Sprejetosti in tolažbe ni našel niti v Cerkvi, v internatu, kamor so ga poslali in kjer je bil deležen predvsem strogosti, zaradi česar je Cerkev sovražil. Bolj kot udarci ga je bolelo zmerjanje in zaničevanje, zaradi česar se je odel z močnim oklepom. Ljubezen je iskal tudi pri dekletih, vendar je na spolnost gledal kot na nekaj umazanega, prepovedanega. Šele med kristjani je odkril, da je spolnost nekaj lepega, spoznal pa je tudi veselje, saj je prej poznal le užitek (predvsem je rad preplesal noči).
Na začetku svojega spreobrnjenja je spoznal Jeana Vanierja, ustanovitelja Barke, skupnosti življenja z osebami z motnjo v duševnem razvoju, in ob njih je spoznaval, kako pomemben je pogled. Tudi kasneje, ko je delal med odvisniki, je spoznaval pomen mirne prisotnosti in pozornosti. Ob pomoči prijateljev je prečiščeval svojo sebičnost, napuh in vulgarnost v besedišču ter odkrival, kakšne ljubezni je človek sposoben, ko se odloči zanjo. A ko ljubiš, si ranljiv, saj vse maske padejo, pravi.
Pri štirinajstih letih je pustil šolo in opravljal različna dela, najdlje v delavnici Peugeota, kjer je spoznal katoličana, s katerim se je spoprijateljil. Ko pa se je odločil, da postane duhovnik, se je najprej posvetil študiju filozofije in teologije, kar je bil zanj velik izziv. Jean-Philippe pravi, da je odraščanje v delavskem okolju onesnažilo njegovo srce in razum, študij pa mu je dal notranjo svobodo. Redovni predstojnik ga je poslal med odvisnike od prepovedanih drog in tako je spoznaval svet drug, odvisnosti in zapore ter se s svojim poslanstvom vozil po zahodni Evropi. Najteže mu je bilo, ko je bil prisoten ob njih, nemočen kakorkoli pomagati, a je vseeno hotel biti z odvisniki v ljubezenskem odnosu.
S prostitutkami, ki delujejo v pariškem Bulonjskem gozdu se je prvič srečal med rekreacijo. Bil je duhovnik v bližnji župniji, a kljub izkušnjam z odvisniki in zaporniki še nekoliko naiven, kot pravi. Šel je namreč k prostitutkam, se jim predstavil kot redovnik in župnik, a dobil odgovor: “V redu, 50 evrov, kot za vse ostale.” Nato je ob podpori župljanov in dobrotnikov opremil avtodom, ki prebivalkam in prebivalcem Bulonjskega gozda nudi zavetje in oporo. Zanimivi so tudi odzivi, ki so jih prostitutke ob patru v sivi kuti deležni na romanjih v Lurd ali Medžugorje. Deležen je bil težav s klienti, marsikaterega začudenega pogleda, ko je spremljal transvestite do hotelskih sob, bilo je pa tudi veliko lepih in pretresljivih doživetij, ki jih je opisal tudi v svoji knjigi.
Ko ga ljudje sprašujejo, zakaj prostituke, zakaj zaporniki, odgovarja, da te evangelij spreminja ali pa ne živiš kot kristjan. In Jezus gleda ljudi na robu, dal nam je zapovedi, kako naj se obnašamo do njih. Jean-Phillipe pravi, da ob njih ne moremo ostati na moralni ravni, presegati je potrebno sodbe, da bi jih lahko sprejeli. Pravi še, da bi bil sam verjetno na njihovem mestu slabša oseba. Sam se zaveda, da je posoda, ki preko molitve sprejema ljubezen, da jo lahko daje. In zelo težko se mu je pustiti ljubiti, saj so mu vedno govorili, da je ‘nula’.
Iz publike je prišlo vprašanje na temo sprejemanja beguncev oz. izraz ogorčenja ob zavrnitvi mladoletnih beguncev v lokalnem dijaškem domu. Pater Jean-Philippe Chauveau je mnenja, da je med ljudmi preveč strahu in da imajo mediji pri tem prevelik vpliv. Zanj je pomembno, da ne ostanemo ravnodušni, da ne ostanemo sami v strahu, saj Bog pričakuje veliko od nas, pričakuje, da smo dobri. “Ugasnimo televizijo in gradimo civilizacijo miru, ne strahu,” še pravi ‘duhovnik med prostitutkami’.