Zapori po Evropi še vedno prezasedeni

Svet Evrope vladam članic (torej tudi slovenski vladi) priporoča, da se usmerijo v večjo uporabo alternativnih ukrepov zaporni kazni. V nedavno izdanem poročilu Svet Evrope ugotavlja, da se je skupno število zaprtih oseb v Evropi zmanjšalo za 5% ali za 90.000 oseb (na 1.737.000 zaprtih oseb). Vendar ostaja prezasedenost zaporov resen problem v vsaj 21 državah po Evropi. Najbolj so prezasedeni zapori v Srbiji, Italiji, Belgiji, na Cipru in na Madžarskem.

Poročilo ugotavlja, da sodišča pogosto določajo krajše zaporne kazni in tako povprečno 20% oseb prestaja kazen zapora, ki je krajša od enega leta. Precej se je sicer povišala raba pogojnih kazni, raba katerih se je od leta 2010 povišala za skoraj 30%, vendar se alternative zaporni kazni še ne uporabljajo kot bi se lahko, posebej še v času pripora.

Svet Evrope priporoča članicam, da zavzeto rešujejo problem prezasedenosti zaporov in reintegracije zaprtih oseb v družbo. Odvzem svobode naj bi bil zadnja možna sankcija, prej bi se bilo potrebno bi se poslužiti široke palete alternativ kot so pogojna odložitev pregona, delo v splošno korist, napotitev na zdravljenje ali druge milejše omejitve gibanja.

Najbolj pogosto kaznivo dejanje, zaradi katerega storilci prestajajo kazen zapora, ostaja kraja in preprodaja drog. V letu 2011 so stroški prestajanja kazni zapora na obsojenca na dan znašali povprečno 103 evre.