Potrebna je nova in živa pot

 

Odlomek iz desetega poglavja pisma Hebrejcem, ki je v drugem berilu nedelje tedna zaporov (33. nedelje med letom), nas vodi k prepoznavanju, da smo po Božji volji postali sveti z daritvijo telesa Jezusa Kristusa, enega za vse in enkrat za vselej. Da je njegovo telo postalo zagrinjalo, skozi katero lahko vstopimo in pričnemo novo in živo pot. Novo pot življenja z očiščenim srcem in oprano krivdo. Novo pot življenja v upanju, da se oprimemo Božje obljube in s tem spodbujamo drug drugega.

Teden zaporov nima namena niti častiti niti pomilovati posameznikov ali skupin povezanih z zapori, ampak osvetljuje resničnost in potrebe različnih skupin ljudi, ki se jih zapor dotika. Gre za prepoznavanje osebne vloge, da prosim Božje milosti za skupine in posameznike, ki so se znašli v situaciji hudodelstva. Mnogi doživljajo bolečino in ranjenost, občutek nemoči in nepravičnosti, mnogi se počutijo izločene in zasramovane, mnogim primanjkuje občutek odgovornosti ali korak odpuščanja. Potrebna je nova in živa pot.

»Tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.« Te besede preroka Danijela so spodbuda vsakemu človeku, da ne zaspi v svojem poslanstvu, da ne kapitulira ob zavrnitvah in ne kriči skupaj z mnogimi v popularen rog melanholičnosti sedanjega časa. So preprosto rečeno besede motivacije. Kdaj imam občutek, da v življenju kar čakamo in čakamo, pozabljamo pa, da imamo še možnosti, da tako sami stopimo na novo in živo pot kot tudi, da ohrabrimo sočloveka, da to stori in ga spodbujamo, da vztraja.

Oškodovane in odgovorne osebe, njihove družine, vsi, ki delajo z njimi, člani skupnosti … Po mojih rokah se jim ponujajo možnosti za njihovo srce, da iz njega ponovno zraste drevo, ki bo pognalo liste in sadove. To je tudi simbol, ki predstavlja letošnji teden zaporov.

Robert Friškovec

Pripis: Besedilo je najprej izšlo v reviji Magnifikat.