Kako se naučiti spoštovati bolečino žrtve

Foto: sycamorevoices.org.

Belinda Cairns (na desni), foto: sycamorevoices.org.

Objavljamo govor Belinde Cairns zaprtim osebam in pravosodnim delavcem o izkušnji obnavljalne pravičnosti. Belinda je  iz Brisbana v Avstraliji in je mati treh otrok. Pred 35 leti so ji umorili očeta. V govoru spregovori o osemtedenskem programi obnavljalne pravičnosti Sycamore Tree, ki ji je prinesel izkušnjo ozdravljenja in osebne preobrazbe. Program Sycamore Tree (smokvino drevo) je serija osmih dvournih moderiranih srečanj med žrtvijo in obsojenimi osebami v zaporu. V okviru srečanj si ob podpori moderatorja  izmenjajo poglede in občutja glede tem, ki se tičejo tako žrtve kot nadaljnjega življenja obsojenih oseb.

Ko sem se prvič udeležila programa Sycamore Tree sem še okrevala po zlomu desnega zapestja. Šlo je za kompliciran in boleč zlom. Pri pozdravu z udeleženci sem jim seveda ponudila roko in ti fantje krepko stisnejo roko, tako da sem včasih dejansko trznila od bolečine.

Da bi se seznanila z udeleženci sem morala ponuditi del sebe, kar pa boli. V zameno so se ti fantje naučili, da mi ne stisnejo roke tako močno in so razvili spoštovanje do moje bolečine. Po osmih tednih sem lahko ponudila svojo roko brez strahu pred bolečino, saj sem šla skozi proces ozdravljenja.

Prepričana sem, da se podoben proces odvije tudi v programu Sycamore Tree. Ko žrtev spregovori o svoji bolečini in raznovrstnih posledicah kaznivega dejanja na njeno življenje, lahko storilec pričenja razumeti vpliv svojih dejanj. Tako se učijo spoštovanja do bolečine žrtve. Proces ozdravljenja se lahko prične.

Za program sem slišala preko članov moje družine, ki so se udeležili več srečanj. In če sem iskrena, mi je povsem zadostovalo, da sem poslušala njihove pripovedi in nisem imela nobenega namena sodelovati tudi sama.

Neodločna sem bila iz več razlogov. Najprej zato, ker še nikoli prej nisem obiskala zapora in zato, ker sem nezavestno ustvarila zid med mojimi podobami o žrtvah in storilcih. Pripravljena sem bila pomagati žrtvam, medtem ko so bili storilci zame tisti, ki so zavestno povzročali bolečino drugim in si zato niso zaslužili moje pozornosti.

Sem najmlajša hči umorjenega prodajalca avtomobilov in ta oznaka, ta del moje identitete mi povzroča veliko bolečino. Med odraščanja sem prenašala stigmatiziranje, odrivanje, ustrahovanje in omalovaževanje. Številne posledice umora pred 35 leti se mi poznajo še danes. Ko sem odraščala sem poznala samo učinke umora, kaos, policijske preiskave, pozornost medijev ter pomanjkanje odnosa s ključnim članom družine.

Izguba mojega očeta je pustila neizbrisen učinek na moje občutje varnosti in brezskrbnosti. Stalno sem trpela zaradi občutkov negotovosti in nizke samopodobe.

In da tako sedem v zaporu in pripovedujem o tem delu moje življenjske zgodbe, o delu mene same, ni lahka izkušnja, a vendar zelo katarzično. Ko pričnem poslušati njihove zgodbe in videti njihovo bolečino, se zavem da so oni prav tako doživeli stigmatiziranje, odrivanje, ustrahovanje in omalovaževanje.

Kaznivo dejanje nas združuje, in upam, da sem lahko s svojim darom polomljenosti pomagala ustaviti začaran krog nasilja, v katerem mnogi tečejo že dolga leta. Upam, da bodo od sedaj živeli življenja osvobojena kriminala, da bodo tako lahko rešili kakšnega otroka bolečin, ki sem jih sama prestajala zaradi dejanja umora mojega očeta.

Želim si, da bodo njihovi otroci čutili toplino, ko bodo sedli v naročja svojih očetov, vedoč, da so varni.

Vir in več informacij o programu Sycamore Tree na povezavi.